Napovedano je bilo že januarja, tokrat je nekaj napovedalo isto. Kaj pa če je vse res?

Se bo decembra RES zgodilo nekaj najlepšega?

Z Ulo že gledava lokacijo žurke, hahahaha.

Bomo videli :))

Na koncu itak ugotoviš, da je svet resnično majhen in da vedno nekdo pozna nekoga, ki pozna nekoga, ki pozna tebe. In verjetnost, da se to zgodi je res majhna, sploh če so v “igri” tujci.

In moja reakcija ob tej ugotovitvi danes je bila “O MOJ BOG!!! To ne more biti res!”

Ne vem kaj je huje… priti trezen domov in naslednji dan umirat zarad bolečega grla ali priti zakomiran domov in biti naslendji dan mačkast do konca.

Včeraj Metelkova - again, naplesala sem se do konca in še več, danes me vse boli.

Pri Poloni berem, da vegetira, Ula se odpoveduje druženju s cipo Finlandio, za Iris še ne vem, Uršo tudi ne, jst se pa odpovedujem… pravzaprav ničemur. Sem pa ugotovila, da komuniciranje z makedonci niti ni tako težko kot sem si mislila, da bo, seveda upoštevamo dejansko komuniciranje, ostalo ni pomembno.


Kaj pomaga proti vnetem grlu in ponovni bolečini v čeljusti?

Pobiramo stave… Vprašanje:

“Koliko časa bo cipa¹ potrebovala, da jo povabi na kavo?”

1 teden, 1 mesec, pol leta, eno leto, nikoli, …?

Poznata se približno 8 mesecev, je pa on zelo sramežljiva oseba (menda).

Jst pravim… 49 dni.

1. govor je o osebi moškega spola [↩]

On JE moja GuĆi torbica (kot bi Ula rekla) in danes sem to ugotovila. Kot sem za nekoga rekla, da vem, da je pač moja rjava (kot bi zopet Ula rekla) zanj VEM, da je moj GuĆi.

Sej ne, da si že cel dan v mislih pojem “jas go sakam nego”¹ in mi prav paše ta trenutek…

1. oz. kakorkoli se že reče to [↩]

Bolj zaljubljena kot sem trenutno še nikoli nisem bila and it feels so damn wonderful.